Rezultati iskanja
Za značko "Pomurski muzej Murska Sobota" je 10 zadetkov
Predstavitev vitrine o sončnem mrku
V Pomurskem muzeju Murska Sobota so pripravili krajše predavanje in predstavitev vitrine ob 20. obletnici sončnega mrka.
(FOTO) Izdali zbornik o kupinarstvu
Okrog leta 1880 so v naše kraje prišli madžarski kupinarji, ki so trgovanje z jajci in perutnino prenesli na prekmursko prebivalstvo. Dejavnost se je najbolj zasidrala v Renkovcih, kjer so ljudje z lesenimi zaboji hodili po več deset kilometrov dnevno, nabirali živež in ga prodajali naprej za preživetje družine. Nekoč je bilo v vasi dejavnih približno 100 kupinarjev, leta 1956 pa so dokončno prekinili s to dejavnostjo, saj so se pojavile zadruge. Da pa bi spomin na dolgoletno tradicijo ostal, se je Kulturno društvo Anton Martin Slomšek Renkovci v sodelovanju s Pomurskim muzejem Murska Sobota odločilo za projekt zbiranja ustnega, pisnega in slikovnega gradiva. Dolgoletno zbrano delo so izdali v zborniku Staro jajce ma svoj glas in ga v vaško-gasilskem domu tudi predstavili. Članice društva Marija Štesel, Marija Magdič, Dragica Zver, Marija Balajc, Ana Felbar in Irena Cigut so ob dogodku prebirale o etnoloških posebnostih in šegah ter strnile zgodbe petih najbolj prepoznavnih renkovskih kupinarjih. Pri zbiranju gradiva sta sodelovala še Jelka Pšajd etnologinja in Tomislav Vrečič dokumentalist iz Pomurskega muzeja. Najbolj zaslužna za zbornik pa je predsednica društva Renata Zadravec. Na predstavitvi so domači pevci zapeli kupinarsko himno, župan občine Turnišče Borut Horvat pa je v kratkem nagovoru pohvalil vse, ki so sodelovali pri projektu. Ob tej priložnosti so odprli še vrata kupinarskega muzeja.
Metki Fujs nagrada za življenjsko delo
Zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota Metka Fujs je prejela Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo Nagrado ji je podelilo Slovensko muzejsko društvo za njene izjemne dosežke na področju muzejstva.
Dragocenost, ki bi jo skoraj za vedno izgubili
Zanimiv steklen servis, sponki v obliki žabic in riimski novci, ki so jih uporabljali prišleki, ki jih je v naše kraje pripeljala Rimska cesta, si zdaj lahko ogledamo v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Malo je manjkalo, pa bi lahko vse to izgubili, pravi avtor razstave arheolog dr. Branko Kerman.
Kultura evropskih Judov: Bolj prisotna kot se zavedamo
Že devetnajsto leto zapored se po evropskih mestih, kjer so nekoč živeli Judje ali tu živijo še danes, omogoča poglobljen vpogled v različne vidike judovske kulture in dediščine. Gre za vseevropski projekt Evropski dnevi judovske kulture, ki poteka v več kot 420 mestih širom po Evropi, med drugim tudi v Murski Soboti, Lendavi in na Negovi. Letos so ti dnevi posvečeni pripovedovanju, kot enemu najpomembnejših načinov ohranjanja kulturnega izročila in identitete posameznih narodov.
Zavrteli so čas za tisoč let nazaj
Skupina otrok se je v teh dneh odpravila na potovanje v preteklost, da bi spoznali, kako so živeli naši predniki. V Pomurskem muzeju Murska Sobota so čas zavrteli za dobrih tisoč let nazaj, ko so se sem priselili zgodnji Slovani. Odkrivali so, kakšne obleke so nosili, s kakšnim nakitom so se krasili in kaj vse so uporabljali v vsakdanjem življenju.
Kakšni so bili prvi Slovani v Soboti?
V Pomurskem muzeju Murska Sobota so na Poletno muzejsko noč oprli novo razstavo Za vedno na Plesah, prvi Slovani v Soboti. Razstavo je pripravil arheolog Samo Sankovič, ki je na podlagi najdb v grobovih prišel do novih in zanimivih spoznanj.
Poletna muzejska noč: Muzeji in galerije odprti do polnoči
Na Poletno muzejsko noč, ki bo danes, 16. junija, bodo po Sloveniji pozno v noč ali pa kar do polnoči odprti muzeji in galerije. Tudi v Pomurju. Vas zanima, kam se lahko odpravite?
O kulturni dediščini Pomurja
Da bi o bogastvu in raznolikosti kulturne dediščine Pomurja seznanili čim širši krog ljudi, je Pomurski muzej Murska Sobota pripravil razstavo Kulturna dediščina Pomurja. Na ogled je v murskosoboškem trgovskem centru Maximus.
Dediščina Prekmurja in dela Madžarske na dosegu enega klika
Etnološki, arheološki, kulturno-zgodovinski in biografski podatki 120. krajev Prekmurja in dela Madžarske na enem mestu